Stroški material so cenovno izraženi potroški materiala. S stroški
materiala razumemo stroške osnovnega in pomožnega materiala, kupljene
polproizvode, dele, goriva in maziva. Stroški surovin so stroški
materiala, ki izvirajo iz kmetijstva, gozdarstva ali rudarstva. Strošek
materiala je tudi strošek porabljene energije
Knjigovodske listine v knjigovodstvu materiala so :
- Prejemnica : podatki o prejemu material v zalogo
- Oddajnica : podatki o oddaji materiala v porabo
- Povratnica : podatki o vračanju materiala iz proizvodnje nazaj v
skladišče
- Odpisnica : Odpis material zaradi razvrednotenja
- Izločilnica : Izločitev materiala iz skladišča zaradi prodaje
- Odpravnica : Podatki o prodaji materiala ali oddaji v predelavo
oz. obdelavo
Material se evidentira ločena glede na material na poti, material
v zalogi in material v dodelavi. Evidence so pomožna knjiga
materiala in dnevnik pomožne knjige materiala.
Ob začetnem pripoznavanju se zaloge materiala ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki je sestavljena :
- Nakupna cena
- Nevračljive nakupne dajatve
- Neposredni stroški nabave
- Prevozni stroški
- Stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja
- Stroški prevoznega zavarovanja
- Stroški posebej zaračunane embalaže
- Stroški spremljanja blaga
- Stroški storitev posredniških agencij in podobni stroški
ki bremenijo kupca
Odhodki obdobja so splošni stroški materiala (uskladiščenje,
zavarovanje zalog materiala, amortizacije osnovnih sredstev v
skladišču, plače skladiščnikov itd. ) in posredni stroški
materiala (obresti kreditov, stroški nabavne službe). Odhodki
obdobja ne povečujejo nabavne cene materiala.
Cene nabavljenega materiala se v času spreminjajo. Pojavi se vprašanje po kateri ceni ovrednotiti
izdane količine materiala iz skladišča. Najpogostejše metode so :
- Metoda prvih cen FIFO (priporočena metoda v Slovenskih
računovodskih standardih) : Poraba materiala se obračunava
po prvih dejanskih nabavnih cenah, končna zaloga pa po
zadnjih cenah.
- Metoda drsečih povprečnih cen : Pri vsaki nabavi se
izračuna nova povprečna cena zaloge tako, da trenutno
vrednost zaloge delimo s trenutno količino materiala na
zalogi.
- Metoda tehtanih povrprečnih cen : Pri vsaki nabavi
izračunamo novo ceno tako, da vrednost začetne zaloge in
vrednost celotni nabav delimo s količino enot začetne zaloge
in količino enot novih nabav v obdobju
- Metoda stalnih cen : Vse nabave in porabo materiala
obračunamo po stalni ceni, ki je lahko predračunska ali
standardna. Na koncu obdobja nastane odmik glede na dejanske
cene, zato na koncu obdobja stroške materiala ter vrednost
zaloge naknadno popravimo s koeficientom odmika
- Metoda zadnjih cen LIFO (se ne uporablja) : Poraba zalog
materiala se obračunava po zadnjih dejanskih nabavnih cenah.
Uporablja se v pogojih inflacije.
- Metoda najvišjih cen HIFO (se ne uporablja) : Poraba se
obračunava po najvišjih cenah.
- Metoda stalnih cen z odmiki (se ne uporablja) : Ob vsaki
nabavi materiala je potrebno preračunati nabavljeno količino
materiala po določeni stalni nabavni ceni. Odmik med stalno
in dejansko nabavno vrednostjo pa obračunati posebej. Vsaka
oddaja materiala iz zaloge se najprej obračuna po stalni
ceni, nato pa popravi za sorazmerni del odmika tako
izračunane stalne nabavne vrednosti od dejanske nabavne
vrednosti
- Predračun stanja in gibanja materiala, neposrednih in posrednih stroškov nabave, stroškov porabljenega materiala
- Obračun materiala, neposrednih in posrednih stroškov nabave, stroškov porabljenega materiala
- Ugotavljanja in analiziranje odmikov med načrtovanimi in resničenimi stanji, izračunavanje koeficientov obračanja materiala
Ne pojavljajo se v obliki premoženja ali sredstev kot druge prvine,
ampak se takoj ko so dobavljene preoblikujejo v strošek.
Ločujejo se na
neposredne in posredne oz. režijske storitve.
Za potrebe preučevanja in
poslovnega odločanja razčlenimo stroške storitev na stalne in
spremenljive.
Predmet računovodske obravnave so po naravi sprotne
storitve in ne sredstva, zato jih ne vrednotimo in ne izkazujemo v
bilanci stanja. Nanje gledamo zgolj iz dinamičnega procesnega zornega
kota. Zaloge storitve ne obstajajo.
Stroški storitev = količina
porabljenih storitve x cena
- Stroški prevoznih storitev
- Stroški proizvajalnih stopenj, ki jih opravijo drugi
- Stroški komunalnih storitev
- Stroški telekomunikacijskih storitev
- Stroški najemnin
- Stroški zavarovalnih premij
- Stroški storitev plačilnega prometa
- Stroški po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah ipd.
- Prejemnica storitev (prejet račun)
- Odpisnica ali izničnica storitve
Predračuni, obračuni kupljenih storitev, analitska poročila
Stroški blaga, materiala in storitev
- Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
- Stroški storitev
Proizvajalni stroški prodanih proizvodov ( z amortizacijo ) oz.
nabavna vrednost prodanega blaga
Če je v izkazu uspeha izkazan previsok strošek
materiala oz. storitev je vrednost zaloge materiala izkazana prenizko.
Posledica je skrita rezerva oz. dobiček in tveganje je manjše.
Če je v izkazu uspeha izkazan prenizek strošek
material oz. storitev je vrednost zaloge materiala izkazana previsoko.
Posledica je skrita izguba in tveganje je večje.
Poslovni dogodki povezani z osnovnimi sredstvi
- Nabava
- Usposobitev za uporabo in uporabo
- Poraba in odtujitev
Naloga računovodstva je, da količinske in vrednostne podatke teh poslovnih dogodkov zajame v poslovne evidence in po potrebi posreduje
uporabnikom v drugih delih računovodstva in odločevalcem.
V računovodstvu osnovnih sredstev zagotavljajo tudi podatek o stroških, ki se pojavljajo v celotni dobi koristnosti osnovnega sredstva.
- Priskrba osnovnega sredstva : prejemnica, usposobilnica, predajnica
- Prenos k novemu uporabniku : prenosnica
- Obraba osnovnega sredstva : obračun amortizacije
- Izločitev osnovnega sredstva : izločilnica, povratnica
- Predaja osnovnega sredstva v najem : predajnica, vračilnica
- Izničenje osnovnega sredstva : izničnica
- Odtujitev osnovnega sredstva : odpravnica, oddajnica
Amortizacija je razporejanje vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev med stroške v ocenjeni
dobi njihove koristnosti, oz. življenske dobe
Doba koristnosti je odvisna od :
- Pričakovanega fizičnega izrabljanja
- Pričakovanega tehničnega staranja
- Pričakovanega gospodarskega staranja
- Pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe
Za amortizacijo se upošteva najkrajša od zgoraj omenjenih. Opredmetena osnovna sredstva se začnejo amortizirati s
prvim dnem naslednjega meseca potem ko je usposobljeno za uporabo.
Izbrati je potrebno tisto metodo amortiziranja, ki najbolje ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe bodočih gospodarskih
koristi od amortizljivega sredstva. Metode :
- Funkcionalno amortiziranje oz. metoda proizvedenih enot : Glede na dejansko uporabo sredstva v posameznem časovnem obdobju
- Časovno amortiziranje : Glede na dobo koristnosti
- Enakomerno časovno amortiziranje
- Padajoče (degresivno) amortiziranje
- Naraščujoče (progresivno) amortiziranje po SRS ni dovoljeno
Letni znesek amortizacije je pri dani nabavni vrednosti osnovnega sredstva vedno enak. Pred začetkom amortizacije določimo :
- Nabavna vrednost sredstva
- Preostala vrednost
- Amortizljiv znesek ( = nabavna vrednost – preostala vrednost)
- Najkrajša doba koristnosti sredstva
- Amortizacijska stopnja ( 1 / doba koristnosti)
Letni znesek amortizacije = amortizljiv znesek x letna amortizacijska stopnja
Največji znesek amortizacije je obračunan v prvem letu, nato se zmanjšuje in je zadnje leto najmanjši. Ker z leti
naraščajo stroški vzdrževanja, omogoča ta metoda pri nespremenjenem obsegu dejavnosti pozneje manjšo obremenitev proizvodov ali
storitev kot metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Najbolj znani metodi :
- Metoda padajoče osnove : Ves čas enaka stopnja amortizacije.
- Metoda vsote letnih števil
Če stroški povezani z osnovnimi sredstvi povečajo bodoče koristi
sredstva, jih evidentiramo kot povečanje nabavne vrednosti. Pri tem se
spremeni nadaljni obračun amortizacije. Spremeni se amortizacijska
stopnja in amortizacijska osnova.
Pri odločanju o nakupu delovnih sredstev najprej zberemo informacije
o predvidenih prihodkih od prodaje, nabavni vrednosti delovnega
sredstva, stroških amortizacije ( doba koristnosti, metoda amortizacije
) in stroških vzdrževanja. Preučimo tudi vpliv davkov na naložbo.
Predvideti pa moramo tudi potrebna dodatna obratna sredstva povezana z
delovnim sredstvom.
Obračunske informacije o delovnih sredstvih so naslednje :
- Primerjava načrtovanega in uresničenega naložbenega izdatka
- Ali se je delovno sredstvo začelo uporabljati v predvidenih
rokih
- Primerjava načrtovanega dobiča in amortizacije z dejanskim
dobičkom in amortizacijo
- Primerjava načrtovane in dejanske izrabe zmogljivosti
delovnega sredstva
Obračuni so spodbuda za natančnejše izdelovanje predračunov,
primerjava uresničenega z načrtrovanim omogoči da pravočasno
spoznamo nezaželen razvoj in ga preprečimo oz. zavremo. Spoznanja iz
obračunom uporabimo pri sestavljanju naslednjih predračunov.
Če je izkazana vrednost v izkazu prenizka, je aktiva previsoka kar
pomeni da imamo skrito izgubo. To pa povečuje tveganje poslovanja. Če je
izkazana vrednost v izkazu uspeha previsoka, je aktiva prenizka in imamo
skrite dobičke. Poslovanje je manj tvegano.
Evidentira in presoja stroške, ki so povezani z zaposlenci. Poznamo
različne ravni spremljanja stroškov in sicer :
- Priskrba zaposlencev : Stroški zaposlovanja
- Usposobitev in uporaba zaposlencev :
- Usposabljanje
- Stroški uporabe zaposlencev v delovnem procesu
- Stroški zaradi neuporabljene delovne sile
- Izločitev in odslovitev zaposlencev
- Stroški izločitve zaposlencev - začasni presežki
- Stroški odslovitve zaposlencev - trajni presežki
- Stroški upokojitve in drugih odhodkov zaposlencev.
- ZAPOSLENEC : Fizična oseba v delovnem razmerju pri delodajalcu
- PLAČA : Bruto zaslužek zaposlenega za opravljeno delo in nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela. Obračunan je za nazaj in za podjetje predstavlja strošek, lahko pa tudi delež v dobičku.
- NADOMESTILO PLAČE : Bruto zaslužek zaposlenega za čas upravičene odsotnosti iz dela. Poznamo nadomestilo
ki bremeni prihodek podjetja in tista ki jih povre oz. refundira nosilec takih izdatkov.
- BRUTO PLAČA : Čista plača povečana za davke in prispevke
- ČISTA PLAČA : Del bruto plače ki ostane zaposlenemu
- STROŠKE DELA : Bruto plača, nadomestilo redne plače, dajatve v naravi, darila in nagrade,
povračila, odpravnine in dajatve ki bremenijo delodajalca
- DAJATVE V NARAVI, DARILA : Zaslužki zaposlenca po odločitvi
delodajalca ali zaposlenca
- POVRAČILA ZAPOSLENCEM : Prevoz na delo, prehrana, in drugi
prejemki, za katere se dogovorita delojemalec in delodajalec.
Povračila so lahko delodajalčeva obveznost po zakonu ali pa po
kolektvini pogodbi.
- ODPRAVNINA : Prejemek zaposlenca zaradi prenehanja dela v
podjetju ( upokojitev, prenehanje pogodbe itd)
- DAJATVE IZ DELA : Davki in prispevki
- Delovni list za neposredno režijsko delo
- Delovni list za obračun dodatkov za nočno delo
- Delovni list za navzočnost na delovnem mestu
- Listine za obračun nadomestil plač
- Listine za obračun nagrade za ustvarjalnost, prenovitve,
tehnične izboljšave
- Listine za obračun plače iz gospodarnosti pri delu,
uspešnosti poslovanja
- Listine za obračun plače iz deleža v dobičku
- Listine za obračun odtegljajev kot so zakonske in sodne
prepovedi ter prostovoljni odtegljaji
- Mesečni obračun plač za vsakega zaposlenca
- Obdobni obračun plač vseh zaposlencev
- Obdobni stroški dela po stroškovnih mestih in nosilcih
Plača je odvisna od strokovne zahtevnosti, količine in kakovosti
dela. Obračun plač in nadomestil je podprt z zakoni, kolektivnimi
pogodbami in notranjimi pravili podjetja.
- plača =
- sestavljenost dela x količina opravljenaga dela x načrtovana oz. uresničena cena enote dela
- + gospodarnosti pri delu
- + uspešnost, pri kateri je udeležen zaposlenec
- + sposobnos oz. ustvarjalnost zaposlenca
- + del plače iz drugih naslovov
Višina plač mora biti povezana z uspešnostjo podjetja. Potrebno je
paziti, da plače ne povzročajo izgube podjetja ali celo ogrozijo
delovanje in obstoj podjetja. Podjetja običajno določijo razmerje med
najvišjo in najnižjo plačo in višino točke, ki jo izračunajo :
vrednost točke = celotni letni predvideni znesek plač / letno število
točk za vse zaposlene
Za izdelavo predračuna plač je potreben načrt potreb po zaposlencih
za dela v proizvajalni in drugi dejavnosti iz katerih črpamo podatke o
potrebah po vrstah in obsegu delovnih nalog in s tem povezanih potreb po
številu delovnih mest.
Načrtujemo :
- Neposredno - proizvajalno delo : izhajamo iz načrtovanega
obsega proizvodnje ter standardiziranega obsega posameznih del
- Posredno režijski delo
Rezultat predračunavanja plač so predračunska poročila plač in
predračunske izpeljane listine, ki vstopajo na druga področja
predračunavanja
Pri preučevanju plač presojamo
- Odmike med želenimi in uresničenimi vrstami in velikostmi
plač ter stroškov dela
- Sestava, obseg in gibanje posameznih skupin plač
- Spremembe delovnih mest na velikost plač
- Upravičenost plače iz razširjenega dobička
- Materialne spodbude zaposlenim za večjo učinkovitost na
delovnem mestu
- Redne plače in posebne nagrade za uspešno poslovodenje in
nadziranje poslovanja podjetja
Stroški dela se obračunajo skladno z zakonom, kolektivno pogodbo,
splošnim aktom podjetja ali pogodbo o zaposlitvi.
Stroški dela se v izkazu uspeha izkazujejo :
- Stroški plač
- Stroški socialnih zavarovanj (posebej se
izkažejo stroški pokojninskih zavarovanj)
- Drugi stroški dela
Če so stroški dela v izkazu uspeha izkazani prenizko, je pasiva
bilance stanja prenizka in imamo skrito izgubo. Tveganje je večje
Če so stroški v izkazu uspeha previsoki, je pasiva bilance stanja
previsoka in imamo skrite dobičke. Tveganje poslovanja je manjše.